Kako izbrati katera rabljena plovila so dobra

Poznate občutek, ko spoznate, da sta se z partnerjem odtujila in sta začela živeti vsak po svoje. Jaz sem to prvič začutila, ko je moj partner začel gledati rabljena plovila in je bilo vse več revij na to temo v našem domu. Bolj, ko sem ga spraševala, zakaj tako gleda rabljena plovila, mi ni hotel ničesar povedati. Ta njegov pogled mi ni bil všeč.

Ko je prišel čas, pa je povedal, da je gledal rabljena plovila zaradi tega, ker si želi kupiti eno lepo jadrnico in se začeti z tem ukvarjati. Začutila sem, kot da ima vsega preko glave in da hoče začeti živeti na novo, kaj pa je to pomenilo za naju, pa sem jaz takoj vedela, ker nisem prenesla jadranja. Kako bo sedaj to? Jaz ne prenesem jadranja, on pa gleda rabljena plovila, da si bo jadrnico kupil.

Vse je šlo v tej smeri in prišlo tako daleč, da se je povezal z ljudmi, ki prodajajo rabljena plovila, takrat sem vedela, da je to to, tisto leto si je kupil jadrnico in življenje se je takrat začelo spreminjati. Nekaj časa sem se še matrala in hodila zraven njega, a nisem mogla, enostavno mi jadranje ne sede, meni je bilo vedno slabo in samo trpela sem na jadrnici. Tako je moj partner začel na jadranje hoditi sam, čez nekaj časa, pa je že imel svojo klapo in tako je na koncu od aprila do oktobra ogromno časa preživel na jadranju.

No, sem si rekla, tako so začetne revije v katerih so se prodajala rabljena plovila, postala naša prihodnost. Ker tudi sama nisem več mogla biti doma, sem tudi jaz začela živeti po svoje, mene so osvojile gore. Danes nisva več skupaj, preveč sva si različna, on se ukvarja z prodajo, kjer prodaja rabljena plovila, jaz pa še naprej hodim v službo in v gore.…

Minimalističen kopalniški blok je najlepši

Večina ljudi, danes ko opremljajo kopalnico gledajo tako, da je kopalniški blok čim večji, ker pravijo, da nikoli ne more biti prevelik. Sama nisem tega mišljenja, tudi mi smo opremljali kopalnico in smo se odločili za čisto nasprotje današnji ponudbi, čeprav je naša kopalnica velika, smo si omislili mali kopalniški blok, ker mi je to tudi najlepše in najbolj praktično.

Nekateri se s tem ne bi strinjali, jaz pa se še kako, zakaj sem takšnega mišljenja. Prvo kot prvo, mi gre najbolj na živce, da na koncu v kopalniški blok shranjujemo kar naenkrat vse živo, vso kozmetiko, brisače, spodnje perilo, čistila in kar naenkrat lahko nastane cela zmešnjava, ker se stvari dobesedno nabirajo, mi pa jih ne uporabljamo. Ker je v kopalnici največ vlage, pa lahko hitro stvari začnejo plesneti in na koncu imamo res veliko prostora z katerim se lahko pohvalimo, po drugi strani pa samo eno veliko vlažno zmešnjavo.  Drugo kot drugo, je potrebno kopalniški blok redno čistiti, saj veste, kakšen umivalnik in ogledalo ostane za otroci, ne preveč lep, ane? To je druga slaba stran, da je kopalniški blok velik, majhen se na hitro očisti in ne potrebuje veliko časa, da umaknete stvari, ker na malem umivalniku itak nimate veliko stvari.

Zdaj, ali je res, da če je velik kopalniški blok, potem se lahko več ljudi hkrati ureja istočasno? No, ne bi rekla, kajti skoraj vsak ima rad v kopalnici mir, sploh otroci, ki malo zrastejo in pridejo v puberteto, ne bodo želeli kopalnice deliti z vami. Pa smo spet tam, kako pomembna je velikost.

Na koncu spoznamo, da če imamo majhen kopalniški blok je to čisto dovolj, le v prednosti smo, ker se v njem ne nabirajo stare stvari in hitreje ga očistimo. 

Naš kopalniški blok je majhen, kopalnica je velika in marsikomu je zelo všeč, prav ta naš minimalističen stil, ki daje videz prostorne kopalnice. 

Parenzana je bila prava odločitev

Vedno, ko smo se prijateljice dobivale, smo rade poklepetale kaj se nam dogaja v življenju, enkrat pa je ena prijateljica predlagala, če bi bile za to, da bi bila Parenzana tista, kjer bi preživele dan. Sprva jo nismo razumele, ko pa je začela govoriti o prekrasni kolesarski poti, ki ji pravijo Parenzana nam je bilo vsem jasno. 

Vse smo bile za to, nastal je edino problem, ker nekatere niso imele koles. Tako smo se zbrale skupaj in se organizirale, da bi le lahko šle na ta kolesarski izlet. Vse smo vedele, da je Parenzana lahko dolga pot vendar smo se vseeno veselile. 

Zbrale smo se zjutraj ob 8h, ko še ni bilo tako vroče. Vse smo bile pravilno opremljene in v vseh je bilo videti srečo, da gremo na to pot in da se bomo zabavale in družile. Ko smo začele kolesarit po teh lepih istrskih vaseh, smo šele videle lepote, ki jih Parenzana ponuja. Toliko lepot ni te istrske vasi so tako posebne, ljudje prijazni, ustrežljivi, pripravljeni pomagat.

Tako smo preživele prekrasni kolesarski dan, ne bom rekla, da je bilo lahko, kar nekaj kilometrov je za nami, vendar je bilo vredno toliko lepot, toliko smeha, druženja, kot nam je ponudila Parenzana, smo se definitivno odločile, da bomo to še ponovile.

Me ki smo ljubiteljice narave in znamenitosti, nam je ta dan Parenzana ponudila toliko novega, da smo zvečer bile utrujene vendar srečne. Toliko napora kot smo ga imele smo v trenutku pozabile, ko smo videle lepote in znamenitosti, res pa je da je lahko Parenzana zelo dolga pot, me smo obrale pot v enem dnevu, tako smo se zmenile, da se bomo za naslednjič zmenile in nadaljevale po drugi poti, tako da bo Parenzana naše druženje in tako bomo poskrbele tudi za naše zdravje tako fizično, kot psihično.…

Še danes se spominjam, kako je potekala moja šola vožnje

Imela sem prekrasne starše in takoj ko sem dopolnila 18 let, je prišla šola vožnje. Mislim, da me niti nista vprašala, če želim imeti izpit za avto, ampak je to bilo že normalno. Tako je šola vožnje postala moj ritual naslednje mesece. 

Priznam, da sem bila prestrašena, kako bo to pri meni potekalo. Kajti nisem še vozila avta in nekako si nisem predstavljala, da pa bom sedaj kar sedla za volan in gremo. Ta občutek mi je bil grozen, vendar sem ga premagala takoj ko je bila narejena prva ura šola vožnje, takrat sem videla, da pa bom mogoče le zmogla. Takrat sem vozila prvih 10 min po parkirišču in potem je inštruktor vožnje rekel, da greva na cesto. Skoraj me je kap od straha, da jaz grem z avtom po 10 minutah samostojne vožnje na cesto. Šla sva čisto počasi po neprometni cesti in tako sem opravila prvo uro. Kar naenkrat mi je šola vožnje postala še kako všeč, saj sem vedela, da bom na koncu dobra voznica, ker sem imela občutek za avto, to je tudi takoj opazil inštruktor vožnje.

Tako je šola vožnje poskrbela, da sem lepo nabirala ure in prišla do izpitne vožnje. Tisto noč nisem spala, prebujala sem se mokra in komaj sem čakala, da grem in odvozim to pot, na koncu sem samo želela da se šola vožnje konča in ne boste verjeli, vozila sem lepo, pazljivo, skoraj brez napak in postala voznica. Nisem si predstavljala, da bom izpit naredila v prvo, ker pa sem vedela, kako je izpit drag, sem si to zaradi stroškov staršev to tudi zelo želela. In res je bilo tako. Moji starši so bili presrečni, da se je šola vožnje končala, nikoli mi niso dali slabega občutka moje vožnje in ključe njihovega avta sem vedno dobila, ker so imeli zaupanje v mene. 

V življenju je osebnostna rast nekaj najlepšega

Ne izgubite se v množici ljudi in ne hodite, obnašajte, razmišljajte kot vsi ostali, naj bo vaša osebnostna rast takšna, da se izoblikujete, da postanete vi in živite svoje življenje. 

Lahko rečem, da sem jaz bila v mladosti prikrajšana in moja osebnostna rast je bila nekje in še sama sploh nisem vedela za to. Moji starši so bili strogi, niso bili ravno razumevajoči in veliko je bilo kreganja, oba sta živela organizirano življenje in jaz sem rasla pod njihovo komando, nikoli si nisem upala reči poponoma nič in včasih sem se počutila, kot da nisem nihče, mene in moja osebnostna rast sta se v odraščanju izgubile.

Prišla sem v obdobje, kjer mi je bilo vse grdo, brez veze, življenje ni imelo smisla in takrat sem se borila sama s seboj. Moji starši v gori dela in problemov sami s seboj, niso ničesar ugotovili, ker sem bila tih otrok, ki se ni znal izražati in upirati. To obdobje je nekako minilo in prestopila sem vrata študija, takrat pa se je moja osebnostna rast začela prebujati, ne bom rekla, da je to povzročil ravno faks, definitivno pa mi je to dal vedeti moj fant. Kako sem bila jaz srečna, ko bi je on neprestano govoril, da sem prelepa, pametna, sposobna punca, z temi besedami, me je prebudil in moja osebnostna rast je takrat samo rasla. Takrat sem začela spoznavati sebe, kdo sploh sem in začela živeti, se odpirati, povedati svoje mnenje in dihati z polnimi pljuči. 

Vsak dan mi je postal lep, komaj sem čakala da se začne in ker je moja osebnostna rast tako rasla in se prebujala, je včasih dan imel premalo ur. Kako hvaležna sem se danes mojemu fantu, da me tako ljubi, da me tako obožuje, kajti s tem je tudi moja osebnostna rast vsak dan večja in srečna sem in zadovoljna, da sem takšna kot sem. 

Liposukcija mi je rešila telo

Hitro pride obdobje, ko se trdovratne maščobe naberejo na različnih delih telesa in takrat liposukcija ni edina rešitev. Sama sem bila vedno športni tip človeka in šport je bil moje življenje. Bila sem mlada in trenirala, je pa res, da nisem imela podpore iz strani prehrane. Ne morem sedaj govoriti, da so to starši krivi, ker je moja mami vedno kuhala domače in dobro, vendar pa telo potrebuje določeno prehrano. Ko sem si ustvarila družino, sem se pošteno zredila in večkrat je bila liposukcija v moji glavi, čeprav sem vedela, da sem čisto sama kriva za to in da bi se mogla prej spravit v red.

Pa saj veste kako je, ko vas doma čaka dete, služba, ne pospravljeno stanovanje, kuharija, vse skupaj vas tako izmuči, da se zvečer le usedete in ste koma, kako naj potem zvečer še telovadim in ne jem ničesar. Ampak vedela, sem da me to čaka, kajti moja postava je postala neprepoznavna in moj obraz ni imel več nasmeha, liposukcija pa ni prišla v poštev, ker niti denarja nisem imela.

Pa smo šli. En dan dieta, drugi dan telovadba, tretji dan nažiranje, četrti dan jokanje in tako vse do enega meseca. Dokler nisem zbolela in se mi je imunski podrl. Takrat pa ni bila možna liposukcija, ampak streznitev. Tako je to bil dan, ko sem naredila konec, začela sem zdravo živeti, zdravo jesti, telovaditi, teči, hoditi, ni da ni. Bilo je hudih 14 dni, vendar sem zmogla, v glavi liposukcija ni imela več mesta in vedela sem kaj hočem in uspelo mi je. Po 9 mesecih sem se spet z veseljem pogledala v ogledalo, trdovratne maščobe ni bilo več in koža je bila napeta, liposukcija pa je bila pozabljena. Sedaj sem srečna 40 letnica, ki se na plaži z veseljem sleče v kopalke in poigra z otroci. 

Kako naj si znižam sladkor v krvi

Ker sem dopolnila določena leta, sem se odločila za preventivni zdravniški pregled, ki mi tudi pripada, kajti hotela sem se seznaniti v kakšnem zdravstvenem stanju sem, ali imam sladkor  krvi, kako je z mojim vidom, kostmi, izvidi krvi. Zdravnik me je jemal resno in napisal preventivni pregled za vse stvari. Tako sem se pregledala in ugotovila, da imam slab vid in bom potrebovala očala in da je v mojem telesu prisoten sladkor v krvi. To se nisem preveč čudila, kajti resnično sem imela skozi celo življenje rada sladko in še danes imam, to je bil moj največji strah, da se bom morala odpovedati sladkemu.

Ko sem zdravnika vprašala ali je sladkor v krvi močno povečan je rekel, da je kar in da bom morala začeti z dieto in zdravim načinom življenja. In se je začelo, imela sem prepovedane:

  • Sladkarije
  • Sladke gazirane pijače
  • Polnomastne mlečne izdelke
  • Pomfri
  • Suho sadje
  • Alkohol
  • Slani prigrizki
  • Mast
  • Salame
  • Topljeni siri, margarina.

Moram vam priznati , da je bilo prve dni tako hudi, da bi najraje imela sladkor v krvi in nadaljevala svojo nepravilno prehrano. Ker pa sem se zavedala, da gre za moje zdravje sem zdržala in po nekaj dnevih, lahko rečem, da je minilo kar nekih 8 dni, sem se začela počutiti boljše in sladkor v krvi se je nižal in nisem niti imela več tako hude želje po nezdravi hrani. Naredila sem si jedilnike in jih strogo pripravljala, tako mi je bilo resnično lažje, saj sem v trgovini kupila samo to, kar sem imela napisano in to je to. Doma po kuhinji pa nisem imela čisto nič nezdrave prehrane, ker sem jo odstranila, kajti drugače ne bi zdržala in sladkor v krvi bi ostal in bi se še naprej višal. Tako sem uspela in še danes mi uspeva, počutim se super, moj sladkor v krvi pa se niža s tem pa se jaz počutim veliko bojše.…

Ko me ne bi dajala utrujenost, bi bila presrečna

Vsak dan si želim, da se drugo jutro vstanem spočita in da nisem utrujena, kar mi že dolgo ne uspe. Ne vem več, kako naj si pomagam, da pozdravim utrujenost kajti naredila sem že vse možno:

  • Dovolj spim
  • Jem dovolj zdrave hrane
  • Si vzamem čas zase
  • Jem dodatke v obliki vitaminov in mineralov

In utrujenost ne mine. Kaj naj storim, ne vem več in ne znam si pomagati. Bolj kot se trudim bolj sem utrujena. Včasih ampak res včasih pride dan, ko se počutim polna energije in moje telo ni težko, ampak lahko, takrat bi lahko premikala gore, šele takrat se zavedam, kako lepo je, ko te ne daje utrujenost in vem, da ne blefiram in se ne smilim sama sebi, da sem iz dneva v dan utrujena.

Edino kar sem opazila je, da nisem več mlada, sekiram pa se že celo življenje za vsako malenkost in potem sklepam ,da sem včasih to lahko predelala, danes pa me je utrujenost premagala in bom mogla začeti delati na sebi, da se bom sprostila. Edino to je kar še ne znam in sem neprestano napeta, ne spomnim se, kdaj sem nazadnje globoko sproščeno dihala in kdaj sem telo umirila z dihanje. Vem pa da je lahko utrujenost tudi zaradi tega. Naše psihično stanje je še kako pomembno, da smo zdravi in polni energije in to bi lahko bil vzrok zame. 

Kako pa to doseči?

Rešitev je, da se sam začnem ukvarjati z športom ali pa grem na duhovne vaje, utrujenost moram pozdraviti, tako ali drugače. Veste, ko nimate duševnega mira in neprestano nekaj tuhtate, zvečer ne morete zaspati , ker premlevate to in ono, potem pa nastopi utrujenost in vi se čudite. Potrebno je poskrbeti za duševni mir v vašem telesu in potrebno se je imeti radi. Kajti če se nimate radi, niste duševno mirni in utrujenost je lahko tu.…

Dobra kava ti lahko polepša dan, kar pa nespresso je

Včasih že, ko je je večer in gremo spat pomislimo, d se bomo zjutraj zbudili in si skuhali kavo. Ta jutranji vonj, po dobri kavi, nam že lahko polepša dan, če pa imamo še dobro kavo, kar pa nespresso je, potem pa je jutro popolno. Če želimo piti nespresso kavo, potem si moramo kupiti tudi ta kavni aparat, ki bo odgovarjal tem kapsulam. 

Na trgu imate ogromno ponudbe teh kavnih aparatov. Lahko se pozanimate in ga naročite preko spleta, lahko pa greste v trgovino, kjer jih prodajajo in si izberete ta pravega za vas. Ko imate ta kavni aparat doma, pa najslajše še sledi, začnete izbirati med nespresso kavnimi kapsulami in ugotavljate kateri okusi so vam blizu in tako ugotovite, katero kavo imate najraje. 

Tako so trgovine, ki vam bodo po vašem izboru skuhale kavo, katero mislite, da imate radi in boste tako lahko pred nakupom aparata videli in okusili ali vam kavne kapsule nespresso odgovarjajo. Kasneje pa vam ob nakupu aparata še ponudijo bon, kjer si lahko za določeno vrednost bona izbere poljubne okuse, ki jih imajo na razpolago. Zame je to bila to zmagovalna ideja, da sem lahko pred nakupom že okusila to kavo in nisem bila v dvomih ali mi bodo te kavne kapsule všeč. Tako sem si že tam lahko izbrala svoje okuse in vedela, da se m izbrala pravilno. Itak potem kupiš še druge okuse, saj še kako rad pripraviš svojim prijateljem dobro kavo, prav iz kavnega aparata. Lahko jih vprašaš kakšno kavo si želijo in če imaš doma zalogo kapsul je to pravi užitek, kajti dobili bodo servirano prav to kavo, ki jo pijejo najraje.

Jaz obožujem kavo in jaz sem tista, ki se moj dan konča z mislijo, da si bom zjutraj skuhala mojo kavo in moja kava je nespresso in prav uživam v njej in nobeden mi ne more vzeti jutra z kavo.…

Nikoli ni prepozno za obisk erotične masaže

Da resnično za nič ni prepozno, dokazuje primer devetdesetletnega možakarja, ki si je za svoj okrogli jubilej podaril obisk salona erotične masaže. Rekel je, da si je že vrsto let želel preizkusiti to obliko masaže, vendar preprosto nikoli ni bilo prave priložnosti. Po opravljeni masaži je bil vidno zadovoljen in se celo fotografiral z maserko v spomin. Obisk erotične masaže je opisal kot enkratno in fenomenalno izkušnjo, ki je sicer ne bi več ponovil, absolutno pa mu ni žal, da si je to izkušnjo podaril za devetdeseti rojstni dan. Prav tako ne obžaluje, da se na erotično masažo ni odpravil že prej, morda v mlajših letih. »Za vsako stvar enkrat pride pravi čas in tokrat je napočil moj čas za obisk erotičnega salona. V življenju sem se naučil dvoje: ne obžaluj ničesar in se ne obremenjuj s stvarmi, na katere nimaš vpliva,« je svoje modrosti delil z novinarji, ki so izvohali zgodbo o njegovi dogodivščini.

In kako se je počutil med samo erotično masažo? »Vsaj trideset let mlajšega! Vrnil sem se nazaj v čas, v svoja mlada leta, in že to je bilo čudovito darilo. Po masaži sem domov odšel prerojen in definitivno pomlajen,« je povedal dedek, ki je sicer že nekaj let vdovec. Na vprašanje, ali je toliko časa odlašal z masažo zaradi zakonskega življenja, je odgovoril: »Absolutno ne! Če bi bila moja žena živa, bi me pri tej odločitvi zagotovo opogumila. Najin zakon je temeljil na svobodi, vendar tudi na obojestranskem zaupanju. Nisva bila ljubosumna drug na drugega, sva pa marsikatero ’ušpičila’, tudi skupaj, vendar sva bila o vsem dogovorjena.«

V nadaljevanju je o svojem zakonu povedal: »Pravila so bila morda ohlapna, vendar so obstajala. In držala sva se jih ter uživala v skupnem zakonu, ki je trajal od mojega petindvajsetega in njenega dvajsetega leta! Si mislite? S tem dosežkom se danes ne more pohvaliti vsak. Midva sva bila v zakonu srečna, z nasmehom na obrazu, kar je še večji dosežek,« je zaključil devetdesetletni striček, ki pa je pred novinarji želel ostati neimenovan. »Res je, da sem zelo odprt glede marsičesa, marsikaj sem že doživel in obisk erotične masaže je morda krona vsega tega, vendar iz spoštovanja do svoje družine in svojih vnukov ne bi želel, da me imenujete. Saj nisem noben Hugh Hefner, jaz živim zase in uživam zase. Ne potrebujem potrditve od nikogar. Važno pa je, da s tem ne škodim drugim!« je zaključil korenjak, ki je dokazal, da je tudi na stara leta vse mogoče.…