Gyros mora poizkusiti vsak štajerski ljubitelj hitre hrane

Kot prava Štajerca, ki imata rada hitro pripravljeno hrano se s prijateljem odločiva za potovanje v Grčijo, saj nama je do sedaj bil gyros prava neznanka. Na hitro ter zelo skrbno pripraviva potovalni načrt in že sediva na letalu proti Grčiji oz. mestu Thessalonica kjer se je gyros zgodba na grških tleh nekje v 19. stoletju pravzaprav začela.

Ob prihodu v obmorsko mesto Solun, ki je drugo ime za Thessalonica, takoj zavijeva v prvo okrepčevalnico kjer pripravljajo gyros. Že na letalu sem na netu malo pobrskal kako zgleda in kaj sploh naj pravi grški gyros vsebuje. Takoj po prihodu v okrepčevalnico sem ugotovil, da vse kar piše na netu kar nekako drži. Gyros je je ena od različic turškega kebaba. Največkrat je pripravljen iz svinjskega ali jagnječjega mesa, le redko iz piščančjega ali divjačinskega, meso je spretno naloženo v poseben kruhek, dodana je še zelenjava, vse skupaj pa prelito še s odlično grško omako. Posebnost pa je seveda pomfrit oz. ocvrt krompirček, ki je takoj za mesom ena glavnih sestavin. Pošteno se okrepčava in že sva na potepu mesta in odkrivanju njegovih skrivnosti. Zvečer utrujena in zadovoljna padeva v posteljo in v pričakovanju naslednja dne, ko se bova odpravila proti jugu trdno zaspiva.

Gyros mora poizkusiti vsak štajerski ljubitelj hitre hrane

Po obilnem zajtrku se odpraviva na avtobusno postajališče in že šibava naprej, novim gyrosom nasproti. Med vožnjo veselo kramljava in se smejiva. Tako je, če si brez skrbi in sproščen ter daleč od službe. V bistvu nama je bila edina skrb gyros, da jih pojeva čim več in čim več različnih. In uspelo nama je. V šestih dneh potepanja sva pojedla kar nekaj gyrosov. Verjetno ga nekaj časa ne bom niti pogledal. Sva pa v enem izmed mest na jugu odkrila posebno pripravo, gyros postrežen na krožniku, verjetno za tiste, ki si nočejo umazat rok  in uporabljajo nož in vilice. In že imava plan za naslednjo potovanje, Turčija in doner kebab.…