Kemoterapija – kdaj je primerno zdravljenje s tovrstno metodo

Ko zaslišimo pojem kemoterapija, zagotovo prav vsi pomislimo na zdravljenje bolezni raka. Tovrstna bolezen se seveda lahko zdravi tudi z drugimi metodami, toda kemoterapija je še vedno ena od najpogostejših, čeprav se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi imunoterapija.

Kemoterapija – kdaj je primerno zdravljenje s tovrstno metodo

Ob omenjenem pa se seveda vprašamo, kdaj je kemoterapija najbolj priporočljiva za zdravljenje rakave bolezni. Vedeti je namreč treba, da prav vsi bolniki z rakom vsekakor ne prejmejo citostatskega zdravljenja, saj ga ne potrebujejo ali pa ga morda ne bi dovolj dobro prenesli. Lahko rečemo, da so sicer citostatiki zelo učinkoviti pri določenih vrstah raka, kot je na primer maligni limfom. Po drugi strani pa takšna zdravila niso nujno učinkovita pri drugih vrstah raka.

 

Možni nezaželeni učinki, ki jih lahko prinaša kemoterapija

Tako kot je to značilno tudi za druge metode zdravljenja raka, pa tudi kemoterapija lahko prinaša vrsto nezaželenih učinkov. Zato je še toliko pomembneje, da bolniku zdravnik natančno razloži vse možne nezaželene učinke. Seveda zlasti zato, da ga ne bi preveč presenetili.

Med najpogostejše nezaželene učinke, ki jih lahko kemoterapija prinaša, so slabost, bruhanje, okvara sluznic, izguba apetita, spremembe zaznave vonja ter okusa, povečana dovzetnost za okužbe, bolečine v sklepih ter mišicah, spremembe nohtov, izguba las, kožne spremembe. Neredko se pripetijo tudi takšne težave, ki so povezane s psihičnim počutjem. V tem primeru imamo v mislih predvsem strah, težave pomnjenja, depresijo, motnje koncentracije.

 

Razlika med nezaželenimi učinki kemoterapije in hormonskega zdravljenja raka

Torej kemoterapija ni edina metoda za zdravljenje raka. Na voljo so še druge, na primer hormonsko zdravljenje. Nezaželeni učinki tovrstnega zdravljenja so drugačni kot pri zdravljenju s kemoterapijo. So namreč bolj splošni, nekateri pa so vezani na določene vrste hormonskih zdravil.

Splošni nezaželeni učinki so enaki za prav vse oblike hormonskega zdravljenja. So posledica znižanja ravni spolnih hormonov v krvi, estrogenov pri ženskah ter testosteronov pri moških.