Nekega dne sem se srečal z nalogo, katera mi je na začetku izgledala zelo enostavno, vendar pa sem lahko hitro ugotovil, da temu ni čisto tako. To delo pa je zajemalo lektoriranje, katero pa je izgledalo čisto enostavno, vendar pa sem moral pri temu upoštevati kar nekaj različnih reči. S tem pa sem se srečal, ko sem prijatelju pomagal pri lektoriranju njegovega diplomskega dela. Takrat pa sem lahko videl, da je v gradivu kar nekaj napak, ter je potrebno res še kako natančno vse pregledati in upoštevati različna pravila pisanja. To pa lahko hitro nanese, tako da je potrebno še kako paziti, da se kje ne zmotiš.

Začel pa sem precej nedolžno. Besedilo je bilo zelo dolgo in zapleteno, saj je vključevalo kar nekaj strokovnih izrazov, ki jih nisem čisto poznal. Ko sem začel to brati, pa sem opazil, da se v besedilu pojavljajo številne napake in pomanjkljivosti. Stavki so bili namreč predolgi in so vsebovali nekaj napak v besedišču, zaradi česar pa je bilo to gradivo tudi malo nerazumljivo. Tedaj pa sem lahko videl, da je lektoriranje lahko uporabno tudi v tem smislu, da moramo dati gradivo zgolj za prebrati nekomu drugemu. Ker je tisti, ki je besedilo napisal, dobro seznanjen s temo in točno ve, kaj je želel prebrati, se namreč velikokrat zgodi, da številne napake spregleda, kar pa je čisto človeško. Zato pa je bilo na primer meni veliko lažje opaziti tovrstne napake, saj sem to bral prvič, ter sem predstavljal vlogo nekoga, ki se na to temo ne spozna čisto. 

Z nekaj dela pa je bilo to lektoriranje na koncu le uspešno. Prijatelju sem nato izpostavil vse napake, oziroma tip napak, ki jih pogosto dela. S temi podatki pa je lahko nato še sam pregledal gradivo, ter je imel to v mislih in sproti popravljal napake. 

…